Nad Ložnico je lahen veter razpihal prozorne megle, prve znanilke bližajoče se jeseni.
Čisto sam je stal na vrtu, kajti je bil že pred dobro uro oddrdral v Toplice, teta je šarila v kuhinji, z grebena, kjer so se pasle krave, pa so priletavali polglasni zvoki Poloničinega petja. je globoko zadihal in se zastrmel proti Razborju, kamor so se od sinoči proti njegovi volji usmerjale vse njegove misli.