S težkim vzdihom se je zleknil v posteljo, kjer se je še nekaj časa pretegoval, dokler ni zaspal. A vso noč so ga mučile sanje, v katerih se je lovil in bežal, iskal in iskal, sam ni vedel kaj ... Dokler ni zasijalo pred njim dvoje, ne, dvoje rjavih oči, ki so se nemo upirale vanj in jih je od nekod poznal, pa se ni mogel spomniti ...