Na Gradišču je okrog razvalin in po zelenem grebenu kar mrgolelo ljudi. Večinoma so posedali na prijazni ploščadi pod oglednim stolpom, odkoder so si z vzhičenjem ogledovali dolino, kakor pestra preproga razprostrto in širečo se pod njimi prav do vznožja planin, kjer je izginjala v megleni sinjini daljave. Iz bližnjega Razborja je bila prispela številna in glasna družba, odrasli in otroci obeh spolov.