»Vendarle je v njem poštena Gradnikova kri,« je zamomljala teta.
»Njegovega bivališča vam ne smem izdati,« je poudaril učitelj, sluteč neizgovorjene želje, »sicer pa trenutno niti ne vem zanj, ker se je preselil, kakor mi je javil v svojem zadnjem pismu.«