Preden je končal, je pridrvel, ki ju je odtrgal od poslednjega pribežališča in ju treščil v požiralnik ... Spodaj nekje mora biti njun skupni grob ...«
Nihče od navzočih ni poslušal grofa pozorneje kot, ki se je med pripovedovanjem spomnil na svoje sanje pred nekaj leti, na privid na Stropnici, na žalostno proseči obraz in otožni glas lepe, spominjal se je tako živo, da je kar naenkrat kriknilo iz njega: