A ponoči se je v Lovrekovi glavi porodila ena tistih pametnih zamisli, ki so mu jih pogosto navdahnile prav kočljive okoliščine: v jutranjih urah je razporedil delavce v enakih presledkih vzdolž grebena, tako da je segala njihova vrsta, pomnožena z nekaterimi sosedi iz vasi, vse od oglednega stolpa do gozdnega parobka. Naprosil jih je, naj se uležejo in z ušesi pri tleh pozorno poslušajo na udarce iz podzemlja, ki jih bodo na nekem mestu zagotovo razločno slišali. Z pa sta se pri kapeli spustila v globino in s stopnišča nad glavno votlino vsak s svojo sekiro izmenično potrkavala po kamniti plošči.