Toliko bolj je prisluhnil drugemu grofovemu nasvetu, češ naj izrabi priliko in se pri nauči nekaj francoščine, da bo mogel prebirati tudi francoske strokovne knjige, ki mu bodo znatno razširile obzorje, kakor so mu ga doslej poleg slovenskih knjig nemške. Ker je bil jezikovno zelo nadarjen (odlika ali morda hiba nasploh!), sta z vrtnarjem vedno laže kramljala v tujem, dolinčanom bolj ali manj neznanem jeziku, s čimer se je deček sprva rad postavljal. Ob nedeljah po cerkvenem opravilu, ko je bil trg v Zalesju črn ljudi, je rad pozdravil nekoliko glasneje.