je proseče uprl svoje oči v prijaznega gospoda, ki ga je motril z dobrohotnim smehljajem. deček, pogumni svoje usode, mu je očitno ugajal, zlasti ko je boječe omenil, da zna za silo tudi nemško. Postavil mu je mnogo vprašanj, na katera mu je odgovarjal v okorni, vendar dobro razumljivi nemščini.