Njegova domišljija je z največjo naglico snovala nov načrt, boljšega od vseh dosedanjih. Spomnil se je svojega srečanja s priljudnim plemičem - saj to je bilo pri gozdni kapelici na tisti srečno nesrečni dan, ko je odkril podzemni hodnik! -, njegovega toplega zanimanja za Gradnikove, a tudi ponujene pomoči. Do danes je ohranil nekje v zatišju svojih možganov grofove prijazne besede: