Ko je vendarle dočakal pomlad, ki se je obotavljaje povzpela na hribovje, ni zaukal, poln radostnega vzhičenja, kakor lani, temveč je s povešeno glavo sledil svoji ponoreli čredi. Lani je vriskal, da je odmev poletaval na vse strani, letos ga je prevzemala ena sama misel: čas svobode je tu! Le še toliko počaka, da se gozdovi povsem odenejo v zelenje, da se sonce premakne višje in da izginejo bele lise s planine.