Kakor da bi bil plačan, je zasledoval pastirja ob vsakem koraku in se obregnil ob njega, kjer se je le mogel. Nemara zato, ker je bil do Lovrekovega prihoda kot najmlajši sin sam na dosegu trdih pesti ter se je hotel zdaj do sitega naužiti sladke zavesti močnejšega.
Njegovim očem se pogosti dečkovi sprehodi k skali niso dali prikriti in tako ga je nekoč pričakal, ko se je ta ves pobit vračal v hlev.