Med podboji se je še enkrat obrnil, z bolestno spačenim obrazom pogledal v gorečo temo nevihte, nato pa kakor splašena divjačina hušknil po stopnicah v prvo nadstropje. Tam se je pri drugih vratih ustavil, prislonil uho h ključavnici in napeto poslušal. Z nežno pozornostjo je pritisnil na kljuko, previdno odprl duri in nato stopil v sobo, v kateri je že dolge mesece ležala njegova bolna mati.