Toda nad dolino so se še vedno vlačile umazane megle. Snega večinoma ni bilo več, toda v žalostno puščobo rjavkastih polj so s pobočij dolinskih hribov še vedno segali beli jeziki, podobni lovkam ogromne hobotnice, ki drži svoj plen in ga ne mara izpustiti. In z razočaranimi vzdihi se je deček vsakokrat vračal v hlev, potuhnjen in splašen, boječ se svojih preganjavcev.