Ko so se zaprla vrata za njim, hrup v sobi ni pojenjal. Kakor razdraženi sršeni so krilili lovci okrog Miklausina, kričali vsevprek in se podvizali, da čim glasneje in očitneje izrazijo svoje ogorčenje. Nekaj izmed njih pa jih je obsedelo z zamišljenimi obrazi pri mizah in kar nič se jim ni mudilo k mrko zročemu mogotcu, ki se je delal, kakor da ne najde pravih besed, sluteč, da ga ni med njimi človeka, ki bi mu v srcu ne bil privoščil pravkaršnjega poraza.