Bučno pritrjevanje zbranih podrepnikov je prijalo vinjenemu trgovcu, ki je sprva okleval, poslušaje svarilni glas, naj pusti Gradnikovega potomca pri miru. Zdaj je z razžarjenim obrazom prikimal in zapovedujoče pomignil Hojanovemu, ki je vneto polnil prazne kozarce in jih še bolj vneto praznil za očetovim hrbtom.