Konec koncev se je smel za svoje delo vsaj nasititi, ali ne?
Povrnjeni duševni mir, ali morda bolje, preusmerjeni, s postavljenim smotrom pretirjeni prvi mladeniški nemir, izdatna in zdrava prehrana, redno umivanje in kopanje v gorskih studencih, zdravilno planinsko sonce in krepki višinski zrak ter, kar je bilo vsaj enako pomembno, prijetno čustvo začasne, skoraj nemotene svobode - vse to je Lovreku tako koristilo, da je s štirinajstim letom doraščal v čvrstega korenjaka, ki ni preveč zaostajal za Hojanovimi hrusti. In Hojanovi so ga zares vedno bolj upoštevali.