»Oj, oče, kar veseli bodite,« je bleknila najmlajša hčerka, ki ji je presedala očetova prazna graja, »tako ima vse novo brez stroškov. Če bi na vas čakali, bi še dolgo raztrgan letal okoli.«
Sprva je hotel oče vzrojiti in jo predrznemu dekliču pošteno umesiti, a ob družnem krohotu, ki je nespoštljivo zagrmel po sobi, se je raje še sam namuznil, saj je takoj sprevidel, da bi se bil z nadaljnjim usajanjem samo osmešil.