Zaradi tega se je izgubljal v neplodnem sanjarjenju in snovanju nemogočih načrtov, hkrati pa je nekako izgubljal samega sebe. Pogosto se mu je zdelo, da polzi počasi, toda nezadržno nekam v brezdanjost. In kar je bilo najslabše: niti ga ni bilo te misli strah niti ni čutil volje, da bi se bil ustavljal grozečemu izmikanju od samega sebe.