Lovreku se je zdelo, da sanja: tako prijetno mu je bilo sredi toplo razcvetene majniške nedelje, poleg sestrice in prijatelja, ki sta se pojavila kakor gosta iz drugega sveta, sredi mirno se pasočih govedi. Ob strani mu je bil zvesti, ki je vdano sledil sleherni kretnji svojega gospodarja, hlastno prestrezajoč mastne ostanke. Od časa do časa je z nezadovoljnim laježem od daleč zagrozil objestnemu teletu ...