Naš hribovec je kar zazijal, ko je zažarelo pred njim krdelo zlatorumenih praženkov. Toda ko je sestrica zmagoslavno privlekla na dan štruco mlečnega kruha, prekajeno gnjat, ne vem koliko parov dišečih klobas, več trdo kuhanih jajc, debelo koreniko in končno še steklenico bele kave, so se mu zbrale sline v ustih in kakor sestradan se je spravil nad okusne, na zeleni trati vabljivo razgrnjene jestvine. Za govorjenje kar časa ni imel in šele, ko se je bil nekoliko nasitil, je vzdihnil iz globine srca: