Vsak izmed njih se je bil spremenil, bodisi v rasti, bodisi v obnašanju, in nekaj tujega, nevajenega jih je za hip ustavilo in skoraj zmedlo. Polonica je najprej premagala položaj, oziroma je položaj premagal njo, zakaj ob pogledu na umazanega in razcapanega brata so se ji zasolzile oči, in kar sram jo je bilo svoje lepe in čiste nedeljske obleke. Lovreka pa je šele njeno pomilovanje spomnilo, da je res bolj podoben beraču kot pa mlademu pastirju.