Nazadnje so se prekrile še višje ležeče frate s pisano mešanico barv, iz katere si komaj razločil posamezne cvetice: bledi naprstec se je stiskal k zlatemu klobuku, a med slečjo, rumenimi in modrimi in preobjedami se je plazila konjska griva, medtem ko so se skromnejše mračnice in škrlataste materine dušice umikale med kamenje, kjer je kimaje kraljeval visoki rumeni osat.
, ki je prvič doživljal planinsko pomlad, jo je občutil kot razodetje: nikoli še ni tako silno občutil čudeža vstajenja od smrti. Pozabljeno je bilo zimsko gorje in zadihal je s široko odprtimi prsi.