Še kako iskana je postala zanj v zimskem času, ko se ni mogel zateči v gozd, kadar ga je grudila lakota: skrivaj mu je prinašala mleka in kruha, platičev ali celo svežega sadja, saj je imela neoviran dostop do shrambe. In tako se je deček z njeno pomočjo v zatišju svisel, drvarnice ali hleva najedel vsaj enkrat, včasih tudi dvakrat na dan do sitega, kajpak v večnem strahu, da ga kdo ne zasači.
Nenavadno ostra zima, polna viharjev in snežnih zametov, je po novem letu ovirala gozdno delo in zapirala Hojanove v zatohle prostore.