Z njo je včasih dolge ure kramljal o teti, sestrici in o vsem, kar mu je bilo ljubo in. Še kako iskana je postala zanj v zimskem času, ko se ni mogel zateči v gozd, kadar ga je grudila lakota: skrivaj mu je prinašala mleka in kruha, platičev ali celo svežega sadja, saj je imela neoviran dostop do shrambe. In tako se je deček z njeno pomočjo v zatišju svisel, drvarnice ali hleva najedel vsaj enkrat, včasih tudi dvakrat na dan do sitega, kajpak v večnem strahu, da ga kdo ne zasači.