Pozneje so mu od časa do časa pošiljali na pašo tudi vprežno živino, šest volov in štiri konje, ki so običajno vlačili plohe na žago in deske v dolino ali pa so jih uporabljali pri oranju in drugem delu.
Že prvi dan, ko je bil bolj sam nase navezan, se Lovreku pastirjevanje ni zdelo posebno težavno. Pozneje, ko si je s prijaznostjo in dobro besedo pridobil Čuježevo zaupanje, je šlo še bolje: poslušal ga je na besedo in po njegovih zapovedih švigal za objestnimi živalmi, jih zavračal in zaganjal, kakor mu je veleval gospodar.