V jutranji svežini se je dečkova zaspanost brž razkadila. Z veseljem je motril lepe živali in komaj napol slišal Tinove besede, naštevajoč celo vrsto nujnih dolžnosti. Najbolj si je zapomnil, da mora jutro za jutrom s čredo ven v najoddaljenejše predele obsežnih zagrajenih pašnikov, odkoder naj se živad do večera pripase v bližino poslopij, kjer se napoji in kjer potem pomolzejo krave.