Skozi redko drevje je sevala medla rumena luč - znanilka človeškega bivališča, Lovrekovega novega domovanja.
In kakor nalašč je zdaj po srečno dokončani hoji prikobalila krvavordeča lunina plošča čez Smodivnik in obsejala planinske pašnike, na katerih so raztresene lise izdajale počivajoča goveda. Od hleva sem je z grmečim lajanjem priskakal velik, ki ga je šele osorni glas umiril in ga pognal nazaj k živini.