Vsaj poskusiti moram!« je nato spet in spet sklenil s stisnjenimi zobmi in se dalje opotekal čez korenine, ki so bolj in bolj prepletale pot, ovirale hojo in ustavljale korake.
Svet okrog ponočnih potnikov je postajal vedno bolj divji in skalne stene so se dvigale skoraj navpično nad njunima glavama. Kmalu sta vnovič obšla hrib: zdaj sta se pomikala naravnost nad sotesko.