Ko je bila jedača na mizi, je mlatil kakor za stavo, vendar je od časa do časa ponudil tudi dečku kak grižljaj. Velikanske zalogaje je pridno zalival s kislim rdečim vinom, ki je nevajenega Lovreka žgalo v ustih, a je zadovoljnemu hribovcu očitno šlo odlično v slast. Nazadnje si je naročil še cigaro in jo vlekel s takšnim navdušenjem, da je gorela skoraj s plamenom, polneč sobo z gosto sivkasto meglo.