Šele čez nekaj časa je Lukovo neutrudno potrkavanje po mizi in tleh vendarle privabilo gostilničarja.
»Denarja imamo ko črepinj,« je kričal mladi in vihtel bankovec kot vabo nezaupno pogledujočemu možu. Pokazalo se je, da ni samo žejen, marveč tudi lačen, kajti naročil je dva para klobas, velik kot sira in kruha.