Ko sta že utonila v temini gozdnih senc, sta njuna glasova še dolgo odmevala nad skalami.
»He, ne vem, ali bosta smela k nam,« je podvomil in lagodno postavljal noge po razvoženi in izprani poti, ki je nevajenemu dečku jemala sapo in mu poganjala potne srage na čelo. »Naš oče kar ne trpijo tujih ljudi.