Takšna je bila Lovrekova nova domačija, kamor sta ga pahnila nesrečen slučaj in Miklausinova mržnja. V dneh pred odhodom so prijazni ljudje, ki so poznali okoliščine na Stropniški peči, z veliko uslužnostjo seznanjali dečka z njegovimi bodočimi prijetnostmi, a približno sliko o svojih hribovskih sorodnikih si je lahko narisal že tisti dan, ko je točno ob določeni uri prišel ponj najstarejši sin, močan, toda neroden, že preko štirideset let star možak.
In po poslovilnem kosilu, ki se ga je udeležil ta sorodnik z veliko, vsi drugi pa s pičlo slastjo, je napočila ura bridkega odhoda.