In ena, dve, je hipoma sredi navdušenih tovarišev, ki na polglasno povelje strumno odkorakajo mimo prazne nemške šole in nato zavijejo v trg. Vedno pogumnejši postajajo, zavest skupnosti jih prevzema in opaja, v prvih vrstah se oglasi pesem, sprva negotovo, potem pa glasneje in glasneje, dokler ne odmeva med hišami zanosna melodija slovenske narodne pesmi. Tržani derejo k oknom in vratom ter z debelimi očmi opazujejo otroško četo, ki se na povelje ustavi sredi trga pred starinskim bronastim vodnjakom, v neposredni bližini Miklausinove trgovine.