S pogledom, uprtim v tla, je stopil iz orožniške postaje. Nezaslišana krivica ga je pritiskala k tlom in najraje bi bil na glas zajokal, če bi se ne bil preveč sramoval pred škodoželjnimi nemčurskimi tržani, ki so postajali pred hišnimi vrati, vneto šušljali in mrko gledali nanj. Iz Miklausinove trgovine so se zaslišale robate Ferdlove psovke, a so v naslednjem trenutku utihnile, kakor da je nekdo posegel vmes.