Za bežen hip se prikaže bleda Ulrikova glava, se zasuče, obrne v struji in izgine. Za njo švignejo po debelem curku Ulrikove noge in se zapode naravnost proti Lovreku, ki se komaj umakne. S čudežno spretnostjo še ujame padajoče dečkovo truplo in ga zadrži, čeprav z njim vred z vso silo na spolzke plohe.