Kljub večerni uri je bilo na mlinskem travniku še vedno mnogo otrok, in je v njih že od daleč prepoznal svoje nekdanje součence, ki so bili pozneje prestopili v nemško šolo. Pravkar so se zabavali s suvanjem in prerivanjem po travniku. Komaj pa so zagledali Lovreka, so pričeli vriščati kakor jata žerjavov.