»Otročji je še in nekam objesten je postal!« se je glasila njegova sodba in skoraj žalostno je zapustil šolo.
Ubogi, ki niti najmanj ni slutil, da se je svojemu učitelju tako močno zameril, se je med potjo in doma samo zadovoljno nasmihal in vedro opravljal svoje vsakdanje delo. V svoji neizkušenosti pač ni vedel, da so tudi najboljši vzgojitelji samo ljudje iz krvi in mesa, ki jih neznatni prestopki pogosto huje razvnamejo kakor veliki in pomembni.