V mokro svetlikajočih se stenah se je utrinjala medla luč svetilke, a s stropa je od časa do časa kanila na vročo kožo dečkov, obsedenih z izsledovalno strastjo, ledena kaplja, ki ju je vsakokrat zmrazila prav do mozga. Odsev dnevne svetlobe je bil že davno izginil nekje zgoraj v temini, pot pa se je vlekla dalje in dalje.
Končno sta vnovič dospela do stopnic, kjer se je šumenje deroče vode spremenilo v rezko bučanje, kakor da se srdito bori z nepremagljivo oviro.