Pogosto je bil presenetil mater v zatajevanih solzah, njegova ušesa so ujela marsikatero obtožujočo, tudi posmehljivo in škodoželjno besedo, oči prestregle pomilovalne poglede domačih poslov in tujih ljudi. Kljub temu do današnjega jutra ni prav resno razmišljal niti o očetovi krivdi niti o možnosti, da bi kdaj moral zapustiti svojo lepo domačijo.
Še zdaj so mu dekline besede čudno neresnično zvenele v uho, saj je bil Beli dvor Gradnikov, čigav neki?