Deček je s trepetajočimi prsti izvlekel iz žepa svečo lojenko, ki si jo je bil oskrbel še doma, jo prižgal, se približal vhodu v podzemlje in posvetil predse. Najprej je opazil kamnite, zelo strme stopnice, ki so izginjale nekje v temi, potem pa je s pogledom ujel surovo obsekano, mračno skalovje, ki se je tu in tam vlažno svetlikalo. Daleč spodaj, neviden očem, je šumel slap, oblikujoč čudne, skoraj pošastne zvoke, ki so se nosili kvišku in se odbijali ob skalnih stenah, da so spominjali pretnjam strogih čuvarjev globin ...