Naporno tuhtanje je privabljalo na Lovrekovo nagubančeno čelo potne srage. Kakor v sanjah si jih je otiral z dlanjo in se potem spet oziral na podstavek in gladko obsekano skalno steno zadaj za njim. Naenkrat je deček prestrašen odskočil - razsvetljeni kamen je bila namreč nenadoma zastrla senca - in z utripajočim srcem obrnil glavo.