Lovreku so se ob teh besedah zasvetile oči, dočim je dekla, ki je sprva preplašeno bulila proti oknu, skomignila z rameni in se porogljivo zasmejala: »No, kako je s tem, čivka že vsak na vaši strehi.«
Nato je godrnjaje izginila za smrekami pod hišo, in osuplemu dečku se je zdelo, da izginja z njo košček njegovega življenja, kajti dekla je služila na Belem dvoru, kar je pomnil.