Potrebne sadike jima je bil priskrbel domači župnik, vnet vrtnar in navdušen prijatelj narave. Tudi zapuščeno vrtno ozemlje druge in tretje terase se je polagoma spreminjalo: rani krompir, rano zelje in rani so ju zavzeli, zato pa so na spodnjem delu gradiškega pobočja ob cesti tisti del sadovnjaka s prastarimi, malo vrednimi jablanami spremenili v dve srednjeveliki njivi za deteljo, pozni krompir, zelje in fižol počepin. Teta se je sprva vsem tem spremembam malce upirala, nazadnje pa je vedno popustila in se vdala učiteljevemu prigovarjanju in Lovrekovim prošnjam.