»Moj si, ne dam te iz rok!« je zažugal Belemu dvoru in se potem obrnil k prelepi belodvorski kotlini, ki je skrbno obdelana, vrtu podobna, ležala pred njim. Trgovčev pogled se je ustavil tudi na skromnih, toda ličnih dninarskih hišicah. S svojimi rdečimi strehami in belimi stenami so v raztresenih presledkih sevale z zelenega pobočja, dvigajočega se iz kotline, ter bile podobne velikim cvetovom.