Toda skoraj ga ni bilo človeka, ki bi Gradiščanom ne bil privoščil boljšega uspevanja. Edino Miklausin, ki je slutil, da mu v tem ugodnem in varnem zavetju raste nevaren maščevalec, se je jezil. Glasno hvalo učiteljeve požrtvovalnosti in nepremagane čilosti zasovraženega rodu je celo smatral za slabo prikrito obsodbo svojega lastnega početja.