O ubeglem očetu, kakor po dogovoru, niso nikoli govorili; učitelj je molčal iz obzirnosti, teta pa je želela, da se begunčevo ime izreka le v molitvi. Otroka sta res vsak večer molila zanj, a iz razumljivih razlogov ga nista pogrešala, saj ga tudi pred njegovim pobegom pogosto nista videla po cele dni. Bridkeje sta žalovala po materi, katere izgubo pa sta čas in skrbeča tetina ljubezen razmeroma kmalu omilila.