nova beseda iz Slovenije

Gustav Šilih: Beli dvor, poved v sobesedilu:

Dečku je bilo skoraj žal, a odškodovale so ga zanimive ure, prebite v toplo zakurjeni veliki izbi pri knjigah. Učitelj je prihajal pozimi skoraj dan za dnem na Gradišče, ne toliko iz čistega človekoljubja in čuta prevzete odgovornosti, marveč predvsem iz prijetne navade: v tej hišici je bilo vse tako preprosto, odkrito in domače, da se mu je zdelo lepše kakor v samotni sobi ali zakajeni gostilni. Svetlo je gorela petrolejka na mizi in v peči so prasketale bukove klade, med tem ko so sedeli ljudje vsak pri svojem opravku: teta je večinoma luščila bučne pečke ali pletla nogavice, pri čemer ji je delala družbo Polonica, če se ni ukvarjala z domačimi nalogami, pa je z žarečimi lici, odprtimi usti, ušesi in očmi prestrezal vrtnarsko modrost, ki mu jo je učitelj tolmačil z besedo in sliko.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA