Vrt je imel prekrasno južno lego, a bil je skoraj neobdelan: samo na najvišji terasi tik pod hišo se je stiskalo v desni kot nekaj pohlevnih gred, vse drugo sta prekrivala detelja in trava, puščajoč prostor edino dvema ogonoma krompirja. Drugod se je bohotil plevel v družbi nepredirnega grmovja malin, ostrog, bezga in lipovke, in prav ob zidu se je stiskalo celo krdelo kopriv.
»Škoda!« se je nehote ukradlo iz učiteljevih ust, ki mu je krenil pogled čez vrt na zanemarjeni, vzhodno od Gradišča daleč tja do Belega dvora šireči se sadovnjak.