Mladi šolnik se je znal otrokom tako dobro prilagoditi, da so kramljali z njim kakor s prijateljem, naravno in odkrito.
Teta, ki tujega gospoda ni takoj prepoznala, ga je sprva bolj hladno pozdravila. Pozneje pa se je spomnila, se opravičila in ga prijazno povabila, naj se udeleži njihove skromne malice.