Tudi občina je bila s to rešitvijo popolnoma zadovoljna, ker se ji ni bilo treba brigati za siroti. Samo Miklausin je pihal od jeze in klel svojo malomarnost in kratko pamet. Istočasno pa si je zapisal v spomin učitelja, motilca svojih nakan, da z njim o priliki pošteno obračuna.